Zato sem se sprostila, nekajkrat vdihnila in se popolnoma prepustila. In Face Force Yoga se je zgodila. Sinhrono sem začela izvajati vse našteto; vsak delček mojega bitja sem združila in povabila v trening; vse kar je mogoče, sem sočasno uporabila. Še nikdar se nisem tako čutila v celoti in potem sem se še cel dan nasmihala in uživala v svoji notranji in zunanji lepoti.
Takšna celost je postala moj jutranji ritual. Z njo sem se začela redno negovati in vedno bolj sijati. Tečajnice joge obraza so to opazile in me povprašale, kaj počnem, da tako žarim. V smehu sem razložila, kako sem vse tehnike združila. Da zdaj za vadbo porabim 6x manj časa, imam pa 60x boljše rezultate. Prosile so me, naj jim pokažem to 'fascinantno zadevo', bile so neznansko navdušene in mi rekle, da moram obvezno narediti reden trening. Takoj sem se povezala z ekipo holističnih strokovnjakov, s katero sodelujem, pa s priznano ajurvedsko kliniko; ter začela tudi medicinsko preverjati učinke sočasnosti celostne aktivacije. Ugotovili smo, kako se ob vključitvi telesa v trening obraza, le-ta veliko bolje odzove; ter obratno. Ko med treningom telesa, vadimo tudi z obrazom, se telo veliko bolj krepi in obnovi. Tudi učinek na ravnovesje hormonskega sistema je dokazano potenciran. Kar smo večkrat oplazile že med vadbami …
Sama sem kot deklica imela hudo prometno nesrečo, zaradi katere sem se morala znova naučiti hoditi in ki mi je pustila hude posledice na hrbtenici; ki sem jih z jogo odpravila do te mere, da so nekateri zdravniki to imenovali celo čudež. A čudežnost je nekaj najbolj razložljivega; naš organizem je nekaj najbolj odzivnega, obnovitvenega, izjemnega in hvaležnega – tako malo potrebuje, pa tako veliko napreduje.
Spomnim se, ko sem pri devetnajstih letih prvič v življenju prišla na vadbo joge in iz nje odšla čisto solzna. Toliko let se zaradi rehabilitacije in težav z nogo nisem ne zmogla, ne smela ukvarjati s športom in moja kondicija je bila podporazna. Gospe v zlatih letih so se lahkotno zvijale kot preste, jaz pa se niti s konico prstov kljub neznanskemu trudu nisem mogla približati tlom. Zazdelo se mi je, da joga ni zame, niti nikoli ne bo. Da ne spadam v to ligo. In nekaj časa nisem hodila. A potem sem pa uvidela, da mi vso duhovno znanje ne bo čisto nič pomagalo, če sama ne bom pomagala svojemu telesu. Postala sem potrpežljiva sama s sabo; nisem se več primerjala z drugimi prestami, ampak sem se skoncentrirala samo nase in vsak, še tako mikroskopsko majhen napredek navdušeno opazila, ter se ga razveselila. In počasi, počasi sem tudi sama postala presta. Ko sem se prvič s celo dlanjo dotaknila tal, sem v popolni tišini jogistične skupine glasno zavriskala. In spet zajokala. Od sreče.
S spominom na svojo pot, sem oblikovala Face Force Yogo. Namenjena je čisto vsem, ne glede kako nična ali vrhunska je forma. Vsakdo ji lahko sledi in iz nje maksimalno pridobi. Ne glede kje smo, z njo napredujemo.
Savina
Zlitje starodavnih znanj in najmodernejših pomlajevalnih dognanj.
Tako se na najlažji in najbolj spodbuden način skozi celo leto sistematično gradimo in obnavljamo; obraz in telo pa uporabljamo kot ključ s katerim prodiramo v globino, vse do 'zlatih centrov' našega organizma – do žlez; ter kot najčistejše ogledalo in najnatančnejši diagnostični aparat, ki prikazuje, kje točno smo, kakšne je naše zdravje in kako odprti so naši energetski kanali, ter potenciali.
Najbolj modro, praktično, preprosto je namreč ob idealnem času početi idealne stvari; se z lahkoto aktivirati v celoto in potem tako užiti še druge idealnosti – živeti polno in živo življenje.
Esenca vadbe je, da v celoti oživimo celoten endokrini sistem; saj je od tega odvisno VSE. Če nam hormoni ne usihajo, se ne moremo ne starati, ne obolevati. Ko jih uravnovesimo, se pomladimo in svoje zdravje obnovimo. Zato je vključitev treninga obraza v vsako asano tako zelo ključna; saj žleze v glavi nadzirajo in spodbujajo delovanje vseh ostalih žlez – in brez nadzora/njihovega polnega delovanja, naš organizem ne zmore delovati v našo dobrobit. Pa če si še tako želi. Ker si.Vadba je nastala je popolnoma spontano; ob do zadnje minute polnem urniku in vedenju kako strateško pomembno je dan začeti z razstrupljanjem, revitalizacijo in aktivacijo; sem nekega jutra tuhtala kaj izmed vsega, kar znam in poznam, je najbolje narediti, ko imam najmanj časa. Le pičlih petnajst minut. Naj izvajam pranayamo? Naredim jogo obraza? Vrelec mladosti? Superiorno taoistično tehniko 'Notranji smehljaj'? Naj razstrupim vseh pet glavnih organov s kozmičnimi zdravilno-dihalnimi zvoki? Kaj pa če bi si raje zmasirala jetrni meridian – konec koncev bom tako okrepila vid in odplavila vse strupe iz organizma?! Ali pa ne bilo še bolje pritiskati na točko, ki odpravlja celulit in zatem izvedla vajo, ki ga odplavlja?! Joooj, pa na točko nesmrtnosti, ki obnavlja vranico. Le-ta je namreč 'sveti element' našega organizma, brez nje ne obraz, ne telo ne morata biti krepka. Če ona pada, pada tudi spodnja veka, pa mišica 'denarnica', ki povzroča vrečke in podbradek … A ne bi bilo še pamenteje napolniti in oživiti prsi, pa krepiti mišice medeničnega dna?! To je vendar nujno za mladostnost! Pa izvesti tehnike za stimulacijo libida, kar najbolj do vsega pomlajuje?! Čeprav je pa tako zelo super, se postaviti v jogijski položaj 'strešica' - saj se tako uravnavajo hormoni in prekrvavi, ter zravna hrbtenica… Vendar tudi moja zadnjica rabi malo oblikovanja … Ahhh, pa chi gong in tai chi sta tudi enkratna …
Videla sem, da če bom toliko razmišljala, na koncu ne bom naredila čisto nič.