2012 ima vzdevek tudi 'Era Mojstrov'. In kdo je mojster? To je tisti, ki ne zapusti svoje sobe in s tem prepotuje ves svet. Mojster je sam svoj mojster. Boga ne potrebuje. Ga ne malikuje, niti poveličuje. Le tako lahko z njim/z Življenjem sodeluje. Ker ne s pozornostjo, ne z mislimi, iskanji in vprašanji ne zapusti svojega telesa – (lahko) v sedanjem trenutku živi nebesa. Ne filozofira, ampak prakticira. Je sam. Samospoznan.
Vsi smo mojstri. Vsi smo isti. Vsi se vračamo na začetek. Vase. Začenjamo živeti zase. Sebe.
Slavna letnica torej bo prelomnica. Absolutno simbolizira konec. nesmiselnega. Dobo razpršenosti zamenjuje doba potešenosti.
Nič ni več nedosegljivega, ko dom postane doma. Vse je na svojem mestu, ko smo mi tam, kjer smo. V svojem telesu.
Prerokbe napovedujejo nov začetek. A v njem ne vidim čisto nič mističnega in takšna tudi duhovnost nikdar ni bila. Vse v njej je razložljivo, otipljivo in preverljivo. Česar se razložiti ne da in nima dokaza – ne deluje, ne izpolnjuje pogojev zanjo.
Le telo lahko pokaže, kaj naš duh zmore. Duh ničesar ne more, če mu telo pritiska na zavore.
Kolikor je telo fleksibilno, toliko je naše zavedanje obilno.
Duhovnost ni (več) zapletena, ko je samozaposlena.
Le ukvarjanje/zaposlovanje s temelji (kar smo mi, v čisto fizični obliki), lahko hišo oziroma nekaj stabilnega zgradi. Karkoli na tem svetu želimo rešiti/spremeniti/dobiti, se mora najprej v nas zgoditi.
Obožujem prebiranje taoističnih knjig; ker so tako hecno preproste.
Tako opisujejo nesmrtnost, razsvetljenje, svobodo, reševanje težav samozdravljenje in alkimijo – da te vedno nasmejijo.
Ko nas nervirajo sorodniki, si je po njihovo potrebno masirati obrvi. Če se želimo osvoboditi ujete energije, ki so jo povzročile otroške travme; je najbolj priporočljivo z močnimi pritiski redno gladiti ušesa – v njih so namreč zapisani vsi spomini pridobljeni do štirinajstega leta. Če želimo postati jasnovidni, je to čisto lahko dosegljivo – le jetra je potrebno okrepiti. Z meridianom tega organa je namreč neposredno